Uradna stran Moškega rokometnega kluba KRKA - MRK KRKA

Najbolj izkušen v članskem moštvu Krke je Benjamin Teraš. 31-letni Sevničan je po izobrazbi univ.dipl.prof.športne vzgoje, zaposlen pa je na OŠ Senovo, kjer večinoma uči fante, občasno pa vodi pouk športne vzgoje tudi za dekleta.  V zasebnem življenju je predan svojima najdražjima, Ani in Ivi. Da gre za igralca, ki brez športa ne more živeti, a hkrati za človeka, ki mu poleg poštenosti največ pomenita družina in prijatelji, sem se ob klepetu ob kavi v enem od novomeških lokalov prepričala tudi sredi prazničnega dne.

Kako se spominjaš svojih rokometnih začetkov?

Začel sem v Sevnici, v svojem domačem kraju. Tam je to najbolj popularen šport, ima dolgo tradicijo, letos praznujejo 50-letnico obstoja. Dosti Sevničanov še danes igra v prvi ligi. V Osnovni šoli je večinoma vsak fant igral rokomet, jaz pa sem poleg tega treniral tudi druge športe – plavanje, smučanje, vendar sem zaradi družbe in dobrih pogojev ostal v rokometu.

Katera tekma ti je pa ostala v posebnem spominu oz. Katero od tekem si šteješ za svoj igralsko največji uspeh?

Eno izmed boljših tekem sem odigral proti Celju Pivovarni Laško, ko sem še igral v dresu Trima Trebnje, ter proti Gorenju iz Velenja. Drugače sem tudi leta 2002, ko smo napredovali v 1.A ligo, postal najboljši strelec takratne sezone 1.B lige. Moj strelski rekord je 15 golov na tekmo, v dresu Krke pa se mi zdi, da je bil moj najboljši rezultat 9 ali 10 zadetkov na eni tekmi.

Dejal si, da si poleg rokometa treniral tudi smučanje in plavanje. Če bi se torej odločal še enkrat, ali če rokometa sploh ne bi imel možnost trenirati, kateri šport bi izbral? Ravno enega od teh?

Nedvomno plavanje, ki sem ga že prej treniral v Plavalnem klubu Celulozar Krško. Še danes je to zame eden najlepših športov, rad spremljam tudi tekmovalno plavanje. Tudi smučam rad, ampak tako za plavanje kot za smučanje so v naši regiji slabi pogoji za treninge.

Kako to, da si se odločil za študij na Fakulteti za šport?

Športnik sem že od malih nog, tudi moj oče je profesor športne vzgoje, vzgajal me je v tem duhu, da sem preizkusil čim več športov. Nikoli ni bil namen dosegati neke vrhunske rezultate, temveč čim več športov preizkusiti. Uspeh sem si moral sam izborit. V tistih letih, ko se je bilo treba odločit za študij, sem bil že toliko predan športu, da nisem kaj dosti razmišljal. Poleg tega pa mi je fakulteta dala tudi možnosti učenja drugih stvari, ne le samega športa.

Kje lahko ti kot igralec članske ekipe Krke priporomeš s temi pedagoškimi izkušnjami... Daješ nasvete kolegom, razmišljaš o svoji individualni igri?

Tudi sam pri sebi razmislim, kako sem odigral, kaj bi lahko izboljšal, kaj bi lahko še poskusil, poleg trenerjevih navodil. Kar se tiče pedagoških izkušenj, pa mi tudi prav pridejo, saj imamo v ekipi veliko mladih igralcev. Vsakemu od njih rad pomagam z nasveti, da bi igrali bolje, se počutili bolj sproščene. Vsak pa ima potem možnost izbire, ali to upošteva ali ne.

Že nekaj časa poučuješ športno vzgojo na OŠ Senovo. Kakšen si kot profesor?

Sodeč po odzivih, mislim, da vedo, da znam bit zelo strog, vedo pa tudi, da če upoštevajo določena pravila, ki se jih dogovorimo, lahko napredujejo in v športu tudi uživajo. Danes so otroci precej zahtevni. Ni več tako, kot je bilo včasih, ko si jim pokazal, kaj naj delajo in so to delali. Danes ponavljajoče se vaje postanejo rutina in otrokom lahko postane dolgčas, tako da so otroci tudi zahtevni do trenerja. Še vedno pa mislim, da je bolje biti strog, pa te otroci vsaj spoštujejo in s tem na treningih tudi napredujejo. To pa je tudi cilj – izobraževati jih, vzgajati, razvijati njihove psiho fizične sposobnosti in jim s športom polepšati življenje.

Če vas zanima, kaj zanimivega je še povedal Benjamin o svojem življenju, o športu mladih ter o svojih življenjskih ambicijah, pa prisluhnite delčku najinega pogovora...



Foto: osebni arhiv B. Teraša, S.G.