MRK KRKA-okolje priložnosti za razvoj mladih rokometašev

V času, ko vrhunski šport pogosto narekujejo finančne zmožnosti in kratkoročni cilji, v Moškem rokometnem klubu Krka dokazujemo, da obstaja tudi drugačna pot. V Novem mestu smo zgradili okolje, kjer razvoj mladih rokometašev ni le del strategije, temveč temelj celotne klubske identitete. Rezultati takšnega pristopa so vse bolj vidni – tako na ravni mlajših selekcij kot tudi v članski konkurenci.

Razvoj kot temelj: od rokometne šole do članske ekipe

Že pogled na delovanje rokometne šole razkriva jasno usmeritev. V klubu sistematično vlagamo v delo z mladimi, pri čemer poudarjamo dostopnost programa, organizirano vadbo in strokovno vodstvo. Pomembno vlogo ima vodja rokometne šole Timon Orlič, ki s sodelavci skrbi za razvoj igralcev od prvih korakov naprej. Takšen model ne širi le baze mladih športnikov, temveč ustvarja generacije, ki s klubom rastejo in kasneje lažje prevzemajo odgovornost na višji ravni.

Ko mladi ne čakajo priložnosti, ampak jo dobijo

Posebnost novomeškega okolja je, da razvojna pot ni zgolj simbolična. Mladi igralci v Krki dejansko dobijo priložnost v članski ekipi – in to ne le obrobno. Prav domači rokometaši so tisti, ki vse pogosteje odločajo tekme, nosijo ključne minute in prevzemajo odgovornost v najtežjih trenutkih. To se je nazorno pokazalo tudi v letošnji sezoni, ko je Krka v Ligi za prvaka premagala favorizirani RK Trimo Trebnje. Še bolj zgovoren pa je podatek, da je v določenih trenutkih tekme na igrišču stala skoraj izključno doma vzgojena zasedba, kar je redkost v vrhu slovenskega rokometa.

»Zaupanje mladim se vrača na igrišču«

Trener članske ekipe Mirko Skoko poudarja, da je takšna usmeritev rezultat dolgoročnega dela: »Definitivno se je letos ta politika, ki jo vodimo že skoraj desetletje, pokazala kot zelo pravilna in uspešna. Zaupamo mladim fantom, jim dajemo priložnost tudi v težkih situacijah oziroma v zahtevnih trenutkih na tekmi in letos se je res pokazalo, da je ta pot prava. Ne samo zaradi uspeha mladinske ekipe, ki je izjemen in je plod dela vseh trenerjev mlajših selekcij v klubu, ampak tudi zato, ker smo letos v treninge članske ekipe vključili sedem ali osem igralcev iz mladinskega pogona. Mislim, da je vseh teh sedem ali osem igralcev začutilo članski nivo, dobilo priložnost tudi na članskih tekmah in jo zelo dobro izkoristilo. Res se nimamo česa bati v prihodnosti. Imamo vrhunski mladinski pogon in vrhunske talente, zato ni potrebe, da bi iskali igralce drugje po Sloveniji ali v tujini. Morda kvečjemu na kakšnem posameznem igralnem mestu, kjer smo trenutno nekoliko bolj deficitarni, vendar se za zdaj kaže, da tudi to ni nujno potrebno. To se je lepo pokazalo tudi na zadnji tekmi proti Trimu. Med samo tekmo se tega nisem zavedal, ko pa sem pozneje pregledoval analizo, sem opazil, da smo imeli v enem trenutku na igrišču praktično povsem novomeško ekipo. Na golu je bil Nik Bartolj, na levem krilu Erazem Kovač, na desni strani Matic Derganc in Jernej Avsec, na sredini oziroma levi strani Nace Zajc in Tilen Kukman, na mestu krožnega napadalca pa Dino Rašo. Mislim, da se s čim takim v Sloveniji ne more pohvaliti veliko ekip. Na to smo lahko res ponosni – da z domačimi igralci krojimo sam vrh slovenskega rokometa. Morda se še najde kakšna ekipa v Sloveniji, ki ima v kadru deset ali enajst domačih igralcev, vendar se takšne ekipe večinoma borijo za obstanek ali nastopajo v nižjem kakovostnem rangu. Če govorimo o ekipah z vrha lestvice, potem lahko rečem, da imamo vsaj dvakrat več domačih igralcev kot večina drugih klubov iz vrha. Kot članski trener res uživam v delu z mladimi. Vse skupaj pa je precej lažje tudi zaradi odličnega dela vseh trenerjev mlajših selekcij, ki igralce dobro pripravijo, da so potem sposobni narediti naslednji korak proti članskemu rokometu.«

Mladinski naslov kot dokaz, ne izjema

Da gre za več kot zgolj trenutno uspešno generacijo, potrjuje izjemen dosežek mladinske ekipe, ki je letos osvojila naslov državnih prvakov. Ta uspeh ni naključen, temveč rezultat večletnega sistematičnega dela, pravilnega prehoda med selekcijami in ustrezne tekmovalne zahtevnosti. Trener kadetske in mladinske ekipe Samo Jug ob tem poudarja širši pomen razvoja: »Naslov državnega prvaka nam veliko pomeni, saj potrjuje, da v naši rokometni šoli kakovostno delamo v vseh starostnih kategorijah, že od mlajših dečkov naprej. Ob lovorikah pa je za klub še pomembneje, da fantje po koncu mladinskega staža niso izgubljeni, temveč imajo jasno začrtano pot v člansko ekipo. V Krki mlade sistematično pripravljamo na ta korak, da se lahko v članski zasedbi naprej razvijajo, kalijo in postopoma prevzemajo pomembnejše vloge. Ne gradimo le rezultatov, ampak tudi odnos do dela, discipline in pripadnosti klubu, kar je ključnega pomena za njihov nadaljnji razvoj. Moja filozofija in razmišlajnje pa gre v to smer, da razvoj mladih ni fraza, ampak sistem.”

Pot posameznika: od prvih korakov do članske garderobe

Zgodbe igralcev dodatno potrjujejo učinkovitost sistema. Jakob Ščuka izpostavlja pomen zaupanja trenerjev in dolge razvojne poti: »Pot od mlajših selekcij do članske ekipe je dolga in zahtevna, potrebno je veliko discipline in stalnega dokazovanja. Na tej poti se naučiš ne samo športnih veščin, ampak tudi odgovornosti, vztrajnosti in dela v ekipi. Vsak korak naprej je rezultat trdega dela in podpore ljudi okoli tebe. Zaupanje trenerjev je pri tem izjemno pomembno, saj ti daje občutek, da verjamejo v tvoje sposobnosti in potencial. To zaupanje ti pogosto da dodatno motivacijo. Občutek, ko prvič nastopiš v članski ekipi, pa je nekaj posebnega – mešanica ponosa, vznemirjenja in odgovornosti. Takrat se zavedaš, da si naredil velik korak naprej in da se trud iz preteklih let obrestuje. Hkrati pa je to tudi nov začetek, saj veš, da se moraš še naprej dokazovati in rasti kot igralec in kot oseba.«

Povezanost kot skrita moč ekipe

Jakob Cesar, 19-letni član ekipe, pa poudarja pomen medsebojnih odnosov: »To mi veliko pomeni in zdi se mi, da nas to zelo povezuje – tako na igrišču, kjer se skupaj borimo za zmago, kot izven njega, kjer gradimo prijateljstvo in zaupanje, ki presega samo šport. Mislim, da je prav ta vez tisto, kar nas dela res dobro ekipo.«

Vpliv, ki presega klub

Eden izmed nosilcev igre Jernej Avsec opozarja še na širši pomen novomeškega rokometa: »Poleg igralcev, ki danes nosijo dres članske ekipe MRK Krka, velja poudariti tudi širši vpliv kluba. Novomeški rokomet namreč ne razvija le igralcev za prvo ekipo, temveč tudi rokometaše, ki kasneje pomembne vloge prevzemajo v drugih klubih po Sloveniji. Tudi to je pomemben pokazatelj kakovosti dela: ko igralci, vzgojeni v domačem okolju, uspešno nadaljujejo pot drugje, to pomeni, da klub slovenski rokomet dejansko soustvarja.«

Podpora okolja in izzivi prihodnosti

Kljub uspešnemu modelu se klub sooča tudi z infrastrukturnimi omejitvami. Sekretar Gregor Šuštaršič izpostavlja pomen podpore okolja: »V MRK KRKA se zelo dobro zavedamo, da je prihodnost kluba predvsem v razvoju domačih mladih igralcev, zato v to področje vlagamo veliko energije, strokovnega dela in tudi finančnih sredstev. Naš cilj je mladim Novomeščanom ponuditi kakovostno športno okolje, v katerem lahko postopno napredujejo in pridejo do priložnosti v članski ekipi. Ob tem procesu se srečujemo tudi z infrastrukturnimi omejitvami, saj v Novem mestu primanjkuje športnih objektov in terminov za trening, vendar nas veseli, da se lokalna oblast tega zaveda in napoveduje izgradnjo nove dvorane. Za naš klub je zelo pomembna tudi podpora lokalnega okolja, predvsem podjetja Krka d.d., ki nas kot generalni sponzor že vrsto let podpira in nam pomaga, da lahko še naprej razvijamo mlade igralce ter gradimo kakovostno domačo rokometno zgodbo.«

Model, ki dokazuje, da se da tudi drugače

MRK KRKA danes predstavlja več kot le uspešen športni kolektiv. Je primer, kako lahko klub z jasno vizijo, strokovnim delom in zaupanjem v domače okolje ustvari trajnosten model razvoja. V času hitrih rešitev novomeška zgodba ostaja opomnik, da so potrpežljivost, sistematično delo in vera v mlade še vedno najzanesljivejša pot do dolgoročnega uspeha.