Intervju z Grego Okleščnom, članom novomeške Krke, na katerega je letos pogled vrgel tudi selektor slovenske rokometne reprezentance Veselin Vujović.

 Foto: Danilo Kesić / MRK Krka

Letos te je Veselin Vujovič poklical na pripravljalne tekme slovenske reprezentance. Kako si se ob tem počutil, kakšne izkušnje si odnesel?

Da, tega povabila sem se zares razveselil, zamev je bilo precej nepričakovano. Od tega sem odnesel marsikaj. Imel sem priložnost igrati z najboljšimi slovenskimi igralci, kar je bila zelo lepa in častna izkušnja.

Kot veš je naslednje leto SP 2019 v Nemčiji in na Danskem. Računaš na ponovni vpoklic s strani selektorja? Kaj bi to osebno pomenilo zate?

Težko, da lahko z zagotovostjo to rečem. Če mi bo zopet dana priložnost, se vsekakor odzovem povabilu. Osebno je to velik uspeh zame. Moja velika želja je bila igrati za člansko reprezentanco na večjih tekmovanjih, predvsem pa je to odlična odrivna deska za nadaljnjo kariero.

Trenutno ste četrti na lestvici v ligi NLB, misliš da boste ponovili lanski uspeh in prišli v končnico za prvaka? Proti Ormožu ste nepričakovano izgubili. Kaj to pomeni za naprej?

Zagotovo je že od samega začetka cilj uvrstiti se med najboljše štiri in tudi v končnico za prvaka. Borili se bomo in zagotovo dali vse od sebe in upali na najboljše rezultate.

 S tem porazom smo si precej otežili vstop v končnico za prvaka. Ormož nas je točkovno ujel, pred nami pa sta dve izjemno pomembni tekmi, na katerih bo potrebno iztržiti skoraj vse štiri točke. Prišli smo do trenutka, ko ne odločamo sami o svoji usodi, odvisno je tudi, kako bodo vodilni odigrali svoje zadnje tekme. Zagotovo bi bili z zmago proti Dobovi in Kopru z eno nogo že v playoff-u. “To je sedaj naš cilj, z glavo skozi zid”, šaljivo pove Okleščen.

Če bi se moral odločiti za vzornika v Sloveniji in v tujini, koga bi izpostavil?

 Med slovenskimi igralci težko rečem. V mlajših letih je bil moj vzornik Uroš Zorman, zdaj pa bi mi za zgled lahko bila Nikola Karabatić in Ivano Balić, ki je leta 2004 na poletnih olimpijskih igrah v Atenah v sestavi hrvaške reprezentance osvojil zlato olimpijsko medaljo, kar je zagotovo želja vsakega profesionalnega športnika.

Krka je tvoj matični klub, tu si že dobrih 15 let. Kakšni so plani za prihodnost?

 Ja res je, že od svojega 6. leta sem v klubu, tako da pričakujem, da bodo pod strop dvorane obesili moj dres (smeh). Cenim vse, kar so storili zame do zdaj in ne glede na to, ali bom ostal ali šel kam drugam, bom imel vedno lepe spomine na ta klub. Verjetno je želja vsakega športnika, da igra na najvišjih ravnih tekmovanj, kot je liga prvakov pa tudi večja prvenstva z reprezentanco, kjer ponosno predstavljaš domači grb. Te želje so vedno.

Obrnimo se na domači teren. Število obiskovalcev na tekmah niha iz tekme v tekmo, kako to? Kaj bi spremenil?

Brez dvoma je dvorana bolj polna na derbiji kot pa na ostalih tekmah. Ne vem, kaj vpliva na vse to, zagotovo pa bi se lahko bolj izpostavljali v javnosti in medijih. Je pa tudi zelo spodbudno videti naše sponzorje na tribunah, kako glasno navijajo in dihajo z nami.

 V čast nam je bilo tudi, da si je nekaj tekem ogledal tudi naš novomeški župan Gregor Macedoni. Pogrešam pa »poklicne navijače«, organizirano skupino, ki bi nas podpirala s tribun. Znano je, da v vseh športih navijači ponesejo igralce, se pa razume, da če mi pričakujemo njihovo podporo, se spodobi, da jim dostavimo tudi uspešne rezultate.

Imate najboljši mladinski pogon. Dokazali ste, da odlično delate z mladimi igralci. Skozi ta mladinski pogon si šel tudi ti. Kaj bi sporočil mladim, ki se odločajo za rokomet?  

Mislim, da Krka res odlično dela z mladimi v zadnjih petih letih, tudi s tem, ko treningi potekajo na osnovnih šolah. S tem dobivamo veliko razpoznavnost rokometa v Novem mestu in danes imamo bistveno večje število otrok, ki trenirajo, kot takrat, ko sem jaz začel. Upam, da bodo vztrajali. Vem, da obstajajo težki trenutki, ko se moraš odločati med šolo, izvenšolskimi obveznostmi, v starejših letih pa pride tudi kakšna simpatija. Treba je biti dosleden in vse skupaj usklajevati, da bodo stvari lažje potekale, seveda pa moramo biti pripravljeni na žrtvovanja.

 Za konec pa še misel mladim.

 Če so se že odločili za rokomet, naj vztrajajo. Z doslednostjo, veliko truda in nekaj talenta bodo uspeli. Dokler je veselje in želja se vse da. Talent te ne pripelje vedno do uspeha, svoj delež drži tudi trdo delo.

Ob zaključku našega pogovora pa vas Grega vabi na prihajajočo domačo tekmo proti MRD Dobova, ki se bo odvila v soboto, 24. 2. 2018 ob 17.30 uri, v dvorani Marof.