krka-gp (Custom)

Člansko izbrano vrsto jutri čaka uvodna tekma v končnici v ligi za obstanek. Potem ko se je uprava kluba zavoljo slabših rezultatov sporazumno razšla s trenerjem Mirkom Skokom, je zahtevno nalogo zaupala mlademu in ambicioznemu Robertu Cviklu, ki med drugim v novomeškem klubu skrbi za vodenje mladinskega pogona in rokometno šolo. 34-letni Cvikl se bo jutri v gosteh v Ivančni Gorici prvič predstavil v vlogi članskega trenerja.

Z ekipo ste opravili deset treningov. Kakšni so prvi vtisi in kako ste zadovoljni s samo igro fantov v tem kratkem trenažnem procesu?

Potem ko se je zgodila ta menjava trenerja, so bili prisotni malo mešani občutki, saj so se stvari zgodile tako rekoč čez noč. Dejstvo je, da sem se moral tudi sam kot trener na igralce privaditi, igralci pa so se in se bodo še morali navaditi name in na moj koncept razmišljanja, pa tudi dela. Lahko rečem, da iz treninga v trening napredujemo in smo si vedno bližje »formatu« razmišljanja, ki smo si ga skupaj zadali do zaključka sezone- torej kaj bi radi na igrišču v teh dveh mesecih državnega prvenstva pa tudi na zaključnem turnirju pokala še pokazali.

Glede na to, da ste še nekaj let nazaj z večino igralcev bili soigralci, prijatelji, pa tudi zavezniki, kako ste vzpostavili avtoriteto, oz. kakšen je ekipni duh?

Pred tremi leti sem se kot aktivni igralec od članske ekipe umaknil in se posvetil zgolj delu z mladimi. V tej situaciji v kateri smo se znašli in s tem načinom dela, ki smo si ga skupaj zastavili sem igralcem, tudi individualno, skušal na obojestranski način pridobiti zaupanje. Gre za odnos trener-igralec in če želimo, da igralec na igrišču pokaže svoj maksimum, tukaj prijateljstva ni. Vemo, da so treningi naporni, da pride tudi do težkih trenutkov in kot trener si ne moreš dovolit, da do igralcev, ki so ti bili še pred nekaj leti soigralci, gojiš prijateljska čustva. To je pač potrebno upoštevat in spoštovat.

Ciljev, ki so bili zastavljeni poleti, ekipa ni dosegla, Krka se je po dveh sila uspešnih sezonah uvrstila v tekmovanje v spodnjem delu lestvice. Verjetno je ob tem kar nekaj razočaranja, pa vendar- kako fante psihično pripraviti na nadaljevanje sezone in kakšni so pravzaprav načrti kluba do konca maja, ko se sezona zaključi.

Ni skrivnost, da klub po tej sezoni zapuščajo štirje igralci ( Jernej Papež, David Didovič, Aleksandar Tomić, Grega Okleščen, op.p), ki so bili v preteklosti nosilci igre. Od teh in vseh ostalih igralcev pričakujem, da na igrišču maksimalno predstavljajo svoje ime in ime kluba, ter na vsaki tekmi pokažejo stoodstotno pripadnost do celotnega kolektiva in grba, ki ga nosijo na dresu. Kar pa se ciljev v tem obdobju tiče pa lahko rečem, da v ospredje nismo postavili toliko rezultata kot dejstvo, da bodo priložnost za dokazovanje dobili vsi igralci, poseben poudarek pa bomo v nadaljevanju sezone namenili zlasti mladim, ki so v članski vrsti dobili manjšo minutažo. Članska ekipa MRK KRKA se bo morala v prihodnjih sezonah sestaviti na novo in spet posegati po najvišjih ciljih. Vizija kluba je jasno začrtana- igrati z  doma vzgojenimi igralci. Je pa normalno, da bomo zavoljo višjih rezultatov potrebovali tudi kakšno okrepitev.

Poleg tekem državnega prvenstva ekipo čaka še zaključni turnir pokala Slovenije. Kakšna je razlika nastopati za državno prvenstvo v primerjavi s tako prestižnim tekmovanjem, kjer je Krka lani presegla vsa pričakovanja in jeseni tudi osvojila superpokal?

Razlika je igrati tekme državnega prvenstva ali pokala. Lahko rečem, da gre tukaj za neko specifiko, saj pokalne tekme igraš enkrat na tri mesece in o uvrstitvi na zaključni turnir lahko odloča že ena sama tekma. Za take tekme je priprava bistveno drugačna, cilji in motivi na tovrstnih tekmah so nekaj povsem drugega. Kar se pa ligaškega «maratonskega« tekmovanja tiče pa se lahko zgodi, da motivacija pade, saj se tekmeci srečajo dvakrat, oziroma štirikrat v sezoni. Srčno upam, da se bodo igralci, tako kot sem že večkrat poudaril, zavedali kdo so, kaj so in česa so sposobni in to pokazali tudi na igrišču.

Jutri bo za vas poseben dan, saj boste morali zadovoljiti tako igralce kot širšo javnost z vašim krstnim vodenjem ekipe. Je ob tem prisotna nervoza, morda pozitivna trema?

Tudi zame so stvari v vlogi članskega trenerja nove. Povsem drugače je voditi tekme mlajših selekcij, kot pa nivo članov. Neglede na to, da sem praktično vse igralce treniral v mlajših kategorijah, je povsem razumljivo, da je pred vodenjem prve članske tekme prisotna neka pozitivna trema. Na tekmo pred Svišem se tudi sam psihično pripravljam in se bom po najboljših močeh potrudil, da bom tekmo odvodil tako, kot se od mene pričakuje.

Kot zanimivost velja izpostaviti, da je Robert svojo prvo tekmo v članski kategoriji odigral ravno v dresu SVIŠ-a, usoda pa je hotela, da se v Ivančni Gorici po petnajstih letih prvič predstavi v vlogi članskega trenerja.

Srečno, Robi!